Prva leta po osvoboditvi so bila gasilska društva odvisna od svoje iznajdljivosti glede zbiranja denarja za svojo dejavnost. V večini primerov so v ta namen prirejala veselice, ki so bile zelo obiskane, saj drugega razvedrila ni bilo, pa tudi kako okusno in redko jed je bilo mogoče dobiti na prireditvi. Zbrani denar je šel za najnujnejše stroške, gorivo za vozila in motorne črpalke. Funkcionalne stroške okrajnih gasilskih zvez so financirali okrajni ljudski odbori.
Leta 1958 je bil ustanovljen Okrajni gasilski sklad z namenom zbirati sredstva in skrbeti za enakomeren razvoj gasilske tehnike v mariborskem okraju v skladu s potrebami terena. Sklad je razpolagal z denarjem, ki ga je od zbranih premij požarnega zavarovanja prispevala Zavarovalnica Maribor, s sredstvi kreditov in z denarjem iz drugih prispevkov. Za upravljanje sklada je bil imenovan upravni odbor, ki so ga sestavljali:
– Pavle Baloh, vodja splošne službe v Tovarni avtomobilov Maribor – kot predsednik,
– Branko Fabčič, predstavnik Zavarovalnice Maribor,
– Milan Klemenčič, predstavnik Gasilske zveze Maribor in
– Bine Ravnikar, tedanji referent za požarno varnost pri UJV Maribor, ki je opravljal tajniške posle.
Poleg sredstev, ki jih je dodeljeval Okrajni gasilski sklad, so gasilske zveze dobivale nekaj denarja od proračuna mariborskih občin, večji del potreb pa so krili gasilci s prostovoljnim delom pri vzdrževanju in gradnji domov, vzdrževanju tehničnih sredstev, z nabiralnimi akcijami in na druge načine.
Z ukinitvijo okrajev je gasilski sklad spremenil ime – preimenoval se je v Občinski sklad, ki ga je vodil upravni odbor s predsednikom Leonom Poglejem, direktorjem Tovarne lepenke Ceršak.
Med člani so bili Branko Fabčič – predstavnik Zavarovalnice Maribor, Ivan Kek – predsednik Občinske gasilske zveze Maribor, Bine Ravnikar – direktor Zavoda za gasilsko in reševalno službo Maribor, tajnik je bil Tone Turšič – občinski požarni inšpektor.
Gasilski sklad je deloval do leta 1977, ko je bila ustanovljen SIS za varstvo pred požari občine Maribor. S tem je bilo financiranje gasilske dejavnosti postavljeno na samoupravne osnove, skladno z dogovarjanjem med uporabniki – delovnimi organizacijami in izvajalci – gasilci.
 |
| Ivo Sisinger
|
Prvi predsednik SIS-a je bil Leon Poglej. Za predsednika IO je bil izvoljen Anton Ekart iz GD Starše, za tajnika pa Kovačič Bojan, takratni poveljnik Zavoda za gasilsko in reševalno službo Maribor, računovodske posle pa je honorarno vodila računovodkinja ZGRS Maribor Sonja Bratuša. Anton Ekart je funkcijo predsednika IO opravljal vse do imenovanja profesionalnega tajnika SIS. Z reorganizacijo občine Maribor leta 1981 je bil dan pogoj za reorganizacijo SIS-a. Po temeljitih pripravah in dogovarjanju o najprimernejši organizacijski obliki, so bile v juniju 1983 ustanovljene temeljne SIS v šestih mariborskih občinah, v septembru istega leta pa SIS požarnega varstva mesta Maribor. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Franjo Kuhta, po njegovem odstopu pa je to funkcijo prevzel Branko Fabčič. V letu 1988 je funkcijo predsednika skupščine prevzel Ivo Andric, Branko Fabčič pa je prevzel funkcijo predsednika odbora za plan in finance.
Viri financiranja so bili prispevki organizacij združenega dela (0,12 % od doseženega dohodka), sredstva Zavarovalnice Maribor (6 % od plačanih požarnih premij, krediti in nepovratna sredstva). Vsa sredstva so se zbirala na žiro računu SIS-a za požarno varnost mesta Maribor in so se nato po dogovorjenem ključu delila na takratne občinske gasilske zveze in na Zavod za gasilsko in reševalno službo Maribor. Del sredstev je bil namenjen tudi za redno poslovanje IGD ter financiranje gasilske enote na Aerodromu Maribor. Vse kredite pri Zavarovalnici Maribor je najemala SIS za varstvo pred požari mesta Maribor in jih po sklepu predsedstva na predlog odbora za plan in finance delila izvajalcem. Odplačilo kreditov je prav tako prevzela SIS požarnega varstva mesta Maribor.
Po ukinitvi občin Maribor-Pobrežje, Maribor-Tezno, Maribor-Tabor in Maribor-mesto so se zbrana sredstva za Gasilsko zvezo Maribor in Zavod za gasilsko in reševalno službo Maribor delila v razmerju 20 : 80. To razmerje se je proti koncu delovanja SIS-a spreminjalo v korist ZGRS Maribor.
V letih 1988 in 1989 so se začele aktivnosti o novem financiranju požarne varnosti. Ukinili so se SIS-i in financiranje požarne varnosti se je preneslo na lokalno skupnost v smislu Zakona o požarni varnosti.
Tako se sredstva za požarno varnost zagotavljajo v proračunu mestne občine Maribor, drugi vir pa so sredstva na novo ustanovljenega požarnega sklada (sredstva zavarovalnic), katerega sekretar je Ivo Sisinger, član PGD Maribor-Studenci, s katerimi razpolaga poseben odbor. Odbor požarnega sklada na ravni občine Maribor razporeja sredstva med Gasilsko zvezo Maribor in Javnim zavodom za zaščitno in požarno reševanje Maribor v dogovorjenem razmerju, ki se lahko med letom spreminja. V letu 1998 je bilo to razmerje 60 : 40 v korist Gasilske zveze Maribor.
Še naprej pa ostane vir financiranja Gasilske zveze Maribor njena lastna realizacija iz ekonomata in tiskanja gasilskih koledarjev za vsa gasilska društva v Sloveniji.
Po ustanovitvi novih občin na območju nekdanje občine Maribor pa prispevajo del sredstev tudi le-te in sicer za financiranje skupno dogovorjenih aktivnosti.